Hrvati se bližajo pomembni odločitvi, ki jo čakamo tudi Slovenci

V hrvaškem turističnem sektorju se pospešeno pripravljajo na prihajajoče prvomajske praznike in poletno turistično sezono. Lansko leto je bilo namreč za naše južne sosede rekordno, zato želijo v tem trendu nadaljevati tudi letos.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je Hrvaška zabeležila več kot 1,1 milijona prihodov in tri milijone nočitev, kar pomeni 9-odstotno rast prihodkov in 8-odstotno rast nočitev glede na enako obdobje lani.

Čeprav je bil obisk med velikonočnimi prazniki nižji kot lani, jih to pretirano ne skrbi, saj je bila letos velika noč v začetku aprila, lani pa v drugi polovici aprila. Letos so tako za podaljšan velikonočni vikend našteli več kot 500.000 nočitev, lani pa 620.000.

Se pa v hrvaškem turističnem sektorju zavedajo, da bo na izkupiček letošnje poletne turistične sezone precej vplivala tudi energetska kriza in razmere na Bližnjem vzhodu. Prav zaradi vojne na tem območju turistične države ob Sredozemlju beležijo že trese.

Je kriza za Hrvate tveganje ali tudi priložnost? In predvsem: kaj bo s cenami?

Hrvate skrbi, da se bodo negativni učinki vojne poznali tudi njim, da bo izpad prihodka znaten. A na drugi strani se pojavljajo ocene, da bi lahko Hrvaška prav zaradi svoje lege letos kljub vsemu beležila boljše rezultate kot denimo Grčija, Turčija in Ciper. Turisti, ki pogosto zahajajo v omenjene države, bi zaradi nestabilnih razmer in bližine vojnega območja lahko kot novo destinacijo izbrali Hrvaško, ki velja za varno državo.

Ker so cene energentov in goriv zaradi krize na Bližnjem vzhodu šle v nebo, bodo zagotovo dražje tudi letalske povezave, česar se v hrvaškem turističnem sektorju dobro zavedajo.

"Če se bo situacija na Bližnjem vzhodu umirila, in upam ter pričakujem, da se bo, bi se lahko naša glavna konkurenca, ki ima zdaj veliko težav, vrnila na trg s precej nižjimi cenami. Če se to zgodi, bomo morali zelo hitro ukrepati, saj imamo v primerjavi z njimi visoke cene, pa tudi energetska kriza in trg se ne bosta takoj stabilizirala, ko se konflikt umiri," je za N1 Hrvaška dejal Boris Žgomba, predsednik hrvaškega združenja potovalnih agencij.

"Avtomobili ne vozijo na zrak"

Četudi v prvi polovici leta hrvaški turistični sektor ne bo beležil vsaj tako visokih prihodkov kot v enakem obdobju lani, Žgomba pričakuje, da bo rezultate popravil glavni del poletne turistične sezone.

A opozarja: "Za nas je najpomembnejše tisto, kar se bo dogajalo od junija naprej. Ena od tez, s katero pa se sam ne strinjam povsem, je ta, da bodo turisti k nam prišli tudi v primeru poslabšanja geopolitične situacije, ker smo destinacija, do katere je mogoče priti z avtomobilom. Res je, da je to ugodno na primer za nemški trg, a če bo prišlo do močne energetske krize, se bodo ljudje težko odločali za potovanja, saj vozila ne delujejo na zrak."

Direktor Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) Kristjan Staničić je medtem za STA dejal, da v trenutnih razmerah končnih zaključkov, ocen in napovedi celotne turistične sezone še ne more podati, da bo treba situacijo spremljati sproti.

Struktura trgov, s katerih Hrvaška ustvarja največ turističnih prihodov in nočitev, je sicer po njegovih besedah že več let stabilna. Gre za trge, ki so dobro dostopni po cesti in tudi dobro povezani z letalskimi linijami.

Več kot 80 odstotkov prometa prihaja iz evropskih trgov, domači trg pa prispeva približno 12 odstotkov. Med najštevilčnejšimi tujimi gosti so Nemci, Slovenci, Avstrijci, Poljaki, Čehi, Britanci, Italijani, Madžari, Slovaki, državljani Bosne in Hercegovine in Nizozemci.

Slovenci ostajamo zvesti Hrvaški

Slovenski gostje so tradicionalno med najpomembnejšimi gosti na Hrvaškem, pričakovanja HTZ glede njihovega obiska pa so visoka tudi za to sezono.

"Iz Slovenije v prvih treh mesecih beležimo rast prihodov za osem odstotkov in prenočitev za 10 odstotkov, slovenski gostje pa so bili med najštevilčnejšimi tudi za veliko noč. Tudi letos pričakujemo njihov močan prispevek, saj gre za drugo najpomembnejše tuje tržišče, takoj za Nemčijo," je dejal Staničić.

Spremembe pri rezervacijah iz Slovenije ob rasti cen pogonskih goriv in splošni negotovosti v svetu ne opažajo.

"Hrvaška ostaja za Slovence bližnja, lahko dostopna in dobro poznana turistična destinacija. Slovenija ostaja zelo zvest trg, kar potrjujejo stalni in ponovni prihodi, zlasti v segmentu kampiranja in zasebnih nastanitev. Prednosti Hrvaške ostajajo geografska bližina, varnost in zanesljiva turistična ponudba," je poudaril direktor HTZ.

Ob tem je Staničić izpostavil, da Hrvaška ni ne najdražja in ne najcenejša turistična destinacija, si je pa za cilj zadala, da njihova ponudba dosega čim višjo raven kakovosti in vsebine.

Minister za turizem: Turistični sektor naj izgub ne prenaša na goste

Hrvaški minister za turizem in šport Tonči Glavina je na vprašanje STA, ali so v turističnem sektorju prisluhnili pozivom, naj v letošnji turistični sezoni ne dvigujejo cen, dejal, da je po trenutno razpoložljivih informacijah s terena in spremljanju razmer stanje za zdaj stabilno.

O tem, ali to pomeni, da kljub višjim cenam pogonskih goriv in nestabilnosti zaradi globalnih razmer cen ne bodo dvigovali niti v primeru cestnin in voženj trajektov, pa je odgovoril, da težko komentira stvari, ki niso neposredno v njegovi pristojnosti, a da je jasno, da morajo vsi udeleženci ravnati zelo, zelo realno in odgovorno.

"Potencialne izgube oziroma neravnovesja, ki jih bodo morda zaznali posamezni deležniki, bi bilo zelo pametno razumeti kot vložek v to leto in prihodnost ter te izgube po verigi vrednosti porazdeliti, namesto da vse prenesemo na uporabnika. Sicer se bodo cene zvišale in lahko se znova znajdemo v položaju, ko ne bomo več dovolj konkurenčni," je poudaril.